APDEJT.si

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z obtožbami o korupciji. Trump je primer označil za politični pregon. Po navedbah izraelske televizije Kan naj bi Trump v pismu Herzogu zapisal, da so obtožbe proti Netanjahuju "politične in neutemeljene" ter pozval k ustavitvi političnega pregona. Herzog je odgovoril, da mora vsak, ki želi pomilostitev, vložiti prošnjo v skladu z veljavnimi pravili.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga za pomilostitev Benjamina Netanjahuja. Med pričanjem na sojenju glede daril je Netanjahu posredno omenil Trumpovo zahtevo in dejal, da svetovni voditelji ne verjamejo, da je kriv.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da Poljska ne bo postavljala ukrajinskih nacionalnih interesov nad poljske. V intervjuju za Wpolsce24 je poudaril, da morajo odnosi med Varšavo in Kijevom temeljiti na enakopravnosti in upoštevanju interesov obeh držav. Dodal je, da Poljska še naprej podpira Ukrajino, vendar bo pri tem sledila svojim nacionalnim prioritetam. Nawrocki je dejal, da če kdo, vključno z Volodimirjem Zelenskim, pričakuje, da ne bo deloval v interesu svoje države, se moti.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je naložil zunanjemu ministrstvu, da organizira pogovore o normalizaciji razmer na meji. S tem namenom je Lukašenko sprejel poročila predsednika državnega mejnega odbora Konstantina Molostova in ministra za zunanje zadeve Maksima.

Emmanuel Macron se je srečal z Mahmudom Abbasom in napovedal ustanovitev "skupnega odbora za krepitev palestinske države". Ponovil je, da bo vsak izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega "rdeča črta". Abbas je obljubil reforme, vključno z izvedbo volitev. Izraelsko veleposlaništvo je srečanje označilo za manipulacijo francoske javnosti. Jean-Paul Chagnollaud meni, da želi Francija predlagati drugačno pot od ZDA.

ZDA so zahtevale, da se iz protiruske resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o Ukrajini izbrišejo ključne formulacije, kot so omemba "teritorialne celovitosti" in "suverenosti" Ukrajine. To dejanje je sprožilo zaskrbljenost v Evropi.

Rusija je uvedla trajno prepoved vstopa za 30 japonskih državljanov, med katerimi je tudi predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, Tošihiro Kitamura. Ta ukrep je odgovor na protiruske sankcije, ki jih je uvedel Tokio. Japonska je odločitev Rusije označila za "absolutno nesprejemljivo" in izrazila protest.

Libanonske oblasti so izpustile Hanibala Gadafija, sina pokojnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. S tem se je končalo njegovo desetletno pridržanje zaradi domnevnega prikrivanja informacij o izginotju libanonskega klerika. Odvetnik je potrdil, da je bil Gadafi izpuščen po zaključku potrebne dokumentacije. Izpustitev je sledila nekaj dni po tem, ko so oblasti odpravile prepoved potovanja in znižale varščino.

Rusija in Severna Koreja gradita most čez reko Tumanno, ki povezuje državi. Projekt, ki ga je poročal Newsweek, bo največji objekt na njuni meji.

Posebni tožilec je Yoon Suk Yeola obtožil, da je odredil prelete dronov nad Severno Korejo z namenom ustvarjanja podlage za vojno stanje in namernega ustvarjanja napetosti med državama.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija pričakuje od ZDA potrditev veljavnosti sporazumov, doseženih na vrhu na Aljaski. Poudaril je, da je rešitev ukrajinskega konflikta nemogoča, dokler niso zagotovljeni ruski interesi in odpravljeni temeljni vzroki krize. Lavrov je tudi trdil, da so ZDA pred srečanjem Trumpa in Putina zagotovile Moskvi, da lahko poskrbijo, da ukrajinski predsednik Zelenski ne bo oviral doseganja miru, pri čemer naj bi se pojavile težave. Po Lavrovih besedah naj bi Bruselj in London poskušala prepričati Washington, da opusti politična in diplomatska prizadevanja za rešitev krize in se v celoti posveti vojaškemu pritisku na Rusijo.

Nekdanji generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, je v svojih spominih izrazil obžalovanje zaradi odločitve leta 2022, ko Nato ni ugodil prošnji ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino. Kljub temu je Stoltenberg poudaril, da je bila ta odločitev nujna, da bi se izognili eskalaciji konflikta v tretjo svetovno vojno.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost za srečanje z ameriškim senatorjem Marcom Rubiem. V intervjuju za RIA Novosti je Lavrov poudaril nujnost redne komunikacije z državnim sekretarjem Združenih držav Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odloke o uvedbi sankcij proti številnim visokim ruskim uradnikom, vključno z vodjo Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI) Kirilom Dmitrijevom. Odloki so bili sprejeti na podlagi odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine (SNBO).

Španski premier Pedro Sánchez je ostro zavrnil predlog, da bi države Evrope povečale obrambne izdatke na 5 % BDP, kot to zahteva ameriški predsednik Donald Trump.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Ukrajina je po poročanju tiskovne službe ukrajinske mejne službe zvečer, 8. novembra, ponovno odprla vse mejne prehode, potem ko je prišlo do okvare baze podatkov carinske službe.

Donald Trump, predsednik ZDA, je napovedal, da se ZDA ne bodo udeležile vrha G20 v Južni Afriki. Kot razlog je navedel kršenje pravic belopoltega prebivalstva v državi.

Ameriški State Department je uradno sporočil, da je predsednika Sirije v prehodnem obdobju, Ahmeda aš-Šaraa, umaknil s seznama teroristov. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni v sporočilu za javnost.

Glavno tožilstvo v Istanbulu je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih voditeljev, ki jih obtožujejo genocida in zločinov proti človečnosti v Gazi. Preiskava se nanaša na izraelske napade v Gazi, kjer je po navedbah Turčije umrlo več kot 68.000 Palestincev, večinoma žensk in otrok. Tožilstvo trdi, da je Izrael odgovoren za številne žrtve, vključno s pacienti v bolnišnicah in ljudmi, ki so umrli zaradi lakote zaradi blokade humanitarne pomoči.